Matjaz
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2015, 08:55
Prispevkov: 8
|
 Objavljeno: 23 Jan 2016 17:13 Naslov sporočila: ZREJA PIŠČANCEV |
 |
|
Piščance zrejamo za tri namene:
1. za prirejo mesa (reja brojlerjev),
2. za prirejo jajc (zreja jarčk),
3. za prirejo valilnih jajc (zreja matične jate).
Piščance za vse namene lahko zrejamo na tleh ali v baterijah. Baterijsko rejo zaradi številnih
pomanjkljivosti v zadnjem času vedno bolj opuščajo, zato je ne bomo opisovali. Pri talni reji
gre za zaprte prostore z večjo talno površino. Pred vselitvijo mora biti zrejališče prazno vsaj
toliko časa, da ga lahko temeljito očistimo, posušimo, razkužimo, nastiljemo in zaplinimo. V
večjih zrejališčih trajajo premori med vselitvami navadno 14 dni. V perutninarstvu namreč
velja zelo pomemben preventivni ukrep all in – all out oziroma vse naenkrat noter, vse
naenkrat ven, kar pomeni, da lahko v enem zrejališču hkrati redimo živali samo ene starosti,
ki jih vse hkrati vselimo in vse hkrati prodamo.
Glede gostote naselitve za vse namene zreje velja, da lahko vselimo po 17 do 20 piščancev na
kvadratni meter. Ta površina zadošča za piščance do konca pitanja oziroma do 42. ali 49. dne
starosti. Za zrejo jarčk glede gostote naselitve veljajo do 42. dne starosti popolnoma isti
normativi; od šestega do osemnajstega tedna starosti, ko jih prodamo ali vselimo v kokošnjak,
pa jarčke razredčimo, tako da jih pride od 8 do 10 na m2.
UREDITEV ZREJALIŠČA ZA ODRASLO PERJAD
Stavbe za uhlevljanje nudijo živalim zaščito pred skrajnimi vremenskimi razmerami in jim
omogočajo nemoten način življenja. Brskavo perutnino (kokoši, purane, pegatke) gojimo v
kurnicah, vodno perjad (race in gosi) pa v racarnikih in gosinjakih.
K opremi stavb za uhlevljanje štejemo vse tiste pripomočke, ki pomagajo zagotoviti vseh pet
dejavnikov za ugodno počutje perutnine, in sicer: klimo, osvetlitev, krmljenje, napajanje in
namestitev. Te dejavnike perutnini v naših podnebnih in rejnih razmerah lahko zagotovimo le
z ustreznimi rejnimi stavbami in notranjo opremo. Med rejne stavbe prištevamo stavbe za:
uhlevljanje, vzrejališča, izpuste, solarije in prostor za brskanje. Med notranjo opremo pa
prištevamo: gnojno jamo, grede, gnezda, krmilnike, napajalnike in nastil.
REJNE STAVBE
Rejna stavba je življenjski prostor perjadi, delovni prostor za oskrbovalca in včasih skladišče
za jajca. Cilj reje je pridobivanje čim kakovostnejših živil (mesa in jajc) za ljudi. Kakovost
teh izdelkov pa je odvisna od oskrbe živali in seveda od dobre nastanitve ter opreme rejne
stavbe. Zgrajena mora biti tako, da omogoča:
− natančno uravnavanje temperature, ki naj bi bila v rejni stavbi med 10 in 25° C
(odvisno od kategorije in starosti živali)
− ekonomsko in rentabilno delovanje delavca
− takojšnje odstranjevanje virov okužb ter umazanije, in sicer tako, da ne pridejo v
stik z jajci
KURNICE
Tip kurnice in gradbeni material sta odvisna predvsem od rejnega področja in podnebnih
razmer, velikost pa od števila živali v reji. Računamo, da v kurnici na 1 m2
lahko namestimo
dve kokoši velikih pasem ali tri kokoši majhnih pasem. V prostorih, namenjenih nesnicam,
lahko ob dobrem prezračevanju namestimo pet živali na 1 m2
. Najvišja notranja višina kurnice
je 2 m. Okna v morajo biti snemljiva, da jih poleti lahko zamenjamo z uokvirjenimi mrežami,
s čimer izboljšamo klimatske razmere in preprečimo vstop insektom. Živali v kurnici se ne
mešajo in svoje življenje preživijo na področju 10 m2
, zato morajo imeti okoli sebe vse, kar
potrebujejo. Če je na primer napajalnik za vodo oddaljen več kot 5 m, se lahko zgodi, da bo
žival trpela žejo.
V intenzivni (farmski) reji morajo kurnice ustrezati določenim zahtevam. Postavimo jih stran
od naselij, po možnosti v odvetrni smeri in vsaj 1.000 m oddaljeno od drugih perutninskih
objektov. V bližini morajo biti priključki, kot sta voda in elektrika, omogočen pa mora biti
tudi odvoz odpadkov. Novejše kurnice za intenzivno rejo gradijo brez oken. Tako ne dosežejo
le možnosti za urejanje osvetljevanja, ki je posebno pri reji kokoši zelo pomemben ukrep,
zmanjšajo tudi izgubo toplote, ki sicer uhaja skozi okna. Prednost je še v tem, da v takih
kurnicah lažje preprečujemo kanibalizem, ki se pogosto pojavlja pri intenzivni sončni
svetlobi.
Glede na število živali, ki jih nameravamo rediti, na dane možnosti in na velikost rejnih stavb
ločimo:
Kurnice z izpustom. Značilnost take reje je, da so živali nameščene v stavbi,
imajo pa tudi več izhodov in poljubno veliko površino na prostem, ki ji pravimo
izpust. Slaba stran takih stavb je, da zahtevajo velike površine in jih zato lahko
uredijo le na kmetijah, kjer jim je reja perutnine stranska dejavnost, in pa pri
ljubiteljih perutnine, ki imajo dovolj zemljišč. Notranjost stavbe je urejena tako
kot stavba za talno rejo, le da na več mestih prebijemo steno in naredimo več
odprtin, ki jih po potrebi zapiramo. Dobro oskrbovani izpusti so lahko zelo dober
vir hranilnih snovi. Razen tega gibanje v izpustih pospešuje pravilen razvoj okostja
in ugodno vpliva na zdravje perutnine. Za izpuste štejemo s travo porasle
sadovnjake in druge podobne površine. Če v izpustih ni dreves ali grmov,
napravimo senčnico, pod katero postavimo krmilnik in napajalnik. V izpustih ne sme biti stalno mokrih mest ali smrdečih luž, ki so potencialni viri okužb.
Talne mere za ustrezno velik izpust so: 2 m2
na glavo odrasle perutnine velikih
pasem, 1 m2 za odraslo perutnino malih pasem, na glavo odraslega purana ali
pegatke pa ustreza 10 m2 talne površine.
Kurnice za talno rejo. Take stavbe so navadno velikih dimenzij, namenjene za
točno določeno kategorijo živali, na primer za brojlerje ali kokoši nesnice v
intenzivni reji. Na tla je treba namestiti globok in vpojen nastilj. Ves nastil
razgrnemo po stavbi že pred vselitvijo in po možnosti še pred zaplinjenjem, vsaj
15 cm debelo. Za nastil največkrat uporabljajo žagovino ali oblance, lahko pa tudi
žitne pleve.
Stavbe za baterijsko rejo. Kletke ali baterije opuščajo in jih uporabljajo le še za
rejo kokoši za prirejo konzumnih jajc.
Kurnice, urejene v starih zgradbah. Pri urejanju starih stavb je treba število
živali in opremo prilagoditi danim razmeram in oblikam stavb, pri graditvi novih
rejnih stavb pa že v načrtu določiti mere, ki ustrezajo tehnološkim zahtevam in
normativom. Glede na to, ali je oprema trdno vgrajena ali prenosna, bi jo lahko
razdelili na vgradno in montažno, glede na tip reje pa se delno razlikujeta tudi
oprema za talno rejo in oprema za baterijsko rejo. |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
