Matjaz
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2015, 08:55
Prispevkov: 8
|
 Objavljeno: 23 Jan 2016 18:25 Naslov sporočila: REJA RAC |
 |
|
Reja rac pri nas ni razširjena. Še vedno velja mnenje, da reja brez vode ni mogoča. To pa ne drži. Pri hitrem krmljenju je celo zaželeno, da živali nimajo dostopa do vode.
Raca je žival z veliko sposobnostjo rasti, tudi krmo dobro izkorišča.
Pasme rac delimo lahko na nesne, kombinirane in mesne. Razlikujemo jih po velikosti in drži telesa. Drža pasem za proizvodnjo jajc je bolj pokončna, drža mesnih pasem pa bolj vodoravna.
Raca je pomembna v prvi vrsti zaradi prireje mesa. Pomembno je, da imajo mlade race velik apetit, zato hitro rastejo, poleg tega je tudi izkoristek krme dober.
Izmed račjih pasem je najbolj razširjena pekinška raca. Značilna zanjo je izredno dobra rastnost. Obenem je tudi dovolj dobra nesnica – kar omogoča po drugi strani zanjo dovolj številnega potomstva.
Za prirejo mesa pridobiva v zadnjem času tudi turška raca vedno večji pomen. Možno je tudi križanje med turško in domačo raco. Križanci so hitro rastni in dobro izkoriščajo krmo. Meso je odlične kakovosti. Parjenje med samcem domače race in turško raco je manj uspešno kot parjenje med samcem turške race in domačo raco.
Za naravno valjenje raca ni najbolj zanesljiva. Izjema je turška raca, ki zanesljivo in vztrajno vali.
Uporabljamo lahko naravno ali pa umetno valjenje. Pri naravnem valjenju je pomemben tip gnezda. Gnezdo ne sme biti preveliko. Napravljeno mora biti tako, da jajca ne uhajajo izpod valeče živali.
GNEZDIŠČE:
Gnezdišče lahko napravimo iz navadnega zaboja. Da omogočimo raci nemoten vstop v gnezdo, naj spodnja stranica ne bo višja kot 12 cm. Če raca nima priložnosti, da bi med valjenjem prišla v stik z vodo, je prav, da jajca škropimo od 15. do 24. dne valjenja. Jajca domače race se valijo 28 dni, jajca turške race pa 35 dni. Račja jajca kaj lahko izvali tudi koklja. Valjenje jajc turške race je bolj zahtevno in je dobro, če ga prepustimo kar turški raci sami. Valjenje domače race pa je zelo enostavno in ga lahko opravimo v inkubatorju.
Mlade račke so zelo samostojne in takoj iščejo hrano in vodo. Perje jim počasi raste. Letalna peresa se zamenjujejo šele v drugem letu. Delno skubenje pa se pričenja po devetem tednu starosti. Pomembno je, da račke “spitamo” in zakoljemo, preden dosežejo to starost. V nasprotnem primeru moramo krmiti tako dolgo, dokler ni končano delno skubenje. Račke lahko redimo v baterijah (kletkah) ali pa na tleh. V baterije lahko vselimo 30 račk na kvadratni meter, pozneje jih razselimo 16 na m2. Če redimo račke na tleh, jih lahko vselimo v začetku 20 na m2, po 14 dneh jih razselimo tako, da jih ostane še 10 na m2 – pozneje pa 5 na m2.
Pri talni reji uporabljamo za »nastiljanje« zrezano slamo ali pa oblanje oz. žagovino. Lahko pa jih redimo tudi na rešetkah. Bolje se obnašajo manjše skupine. Priporočljivo je, da jih razdelimo v oddelke po 100 živali – odrasle pa po 40 živali skupaj.
Za rejo ni nujno potrebna voda. Če jo imajo živali na voljo, si lahko očistijo perje in so tako malo manj umazane.
Posebna oblika krmljenja je krmljenje z izkoriščanjem ribnikov. Če so ribniki dobro oskrbovani, lahko najdejo race tu dobršen del hrane. Dokazano je, da tako izkoriščanje ribnikov dobro vpliva na prirast krapov. V ribnikih, kjer imamo race, je prirast krapov boljši kot tam, kjer rac ni.
Običajno krmimo do 60. dne starosti. Tedaj tehtajo račke od 2,2 do 2,5 kg. Izkoristek krme se giblje med 1 : 3,5-4. Izgube so majhne (pogin pod 1 % do te starosti).
Račke nimajo posebnih zahtev po toploti. Dodatno jih je treba ogrevati le prve tri tedne. V začetku naj bo temperatura 30° C, postopoma jo znižamo na 24° C – po treh tednih pa ni treba več dodatno ogrevati. Kot vir toplote nam lahko služi infra ali pa navadna žarnica. Lahko pa si pomagamo tudi kako drugače.
Do osmih tednov starosti redimo račke popolnoma enako, ne glede na to, ali jih bomo skrmili ali uporabljali za pleme. Teža pri osmih tednih je pomembna. Na osnovi te teže lahko odberemo živali za pleme. Razumljivo, da moramo pozneje upoštevati tudi njihovo nesnost.
Glede krme so račke manj zahtevne kot piščanci. Vsebnost beljakovin je lahko nekoliko nižja. Da bi izkoristili veliko zmogljivost rasti, je prav, da jim krmimo prve tri tedne bogatejšo krmo. Za ta čas lahko uporabljamo krmilo za brojlerje (BRO-starter), pozneje pa lahko pripravimo krmno mešanico tudi sami. Že takoj prve dni lahko dodajamo poleg kupljene krme tudi doma pripravljeno. Raca nerada je suho krmo. Če krmimo moko, jo moramo prej navlažiti in jo dati v obliki žgancev.
Kadar pripravljamo krmno mešanico sami, naj bo prve tri tedne sestavljena iz 75 % zmletih žit in 25 % beljakovinskega koncentrata. Pozneje zvišamo količino žit na 80 %, beljakovinski koncentrat pa na 20 %. Race rade jedo tudi krmno mešanico, ki jo pripravimo takole: 10 % pšeničnih zdrobov, 30 % ječmena, 18 % koruze, 22 % ovsa, 10 % beljakovinskega koncentrata, 5 % soje, 3 % kvasa, 1 % lesnega oglja, 1 % živinske soli (vse zmleto).
Lahko pa zamenjamo tudi polovico žit s kuhanim krompirjem. Če krmimo brikete, ti ne smejo biti pregrobi. Do tretjega tedna naj bo njihov premer 2,5 mm, pozneje pa 5 mm.
Krmimo lahko tudi zeleno krmo. Tudi korenje je zelo primerno, tako surovo kot kuhano. Kadar dajemo racam zeleno krmo, je najbolje, da jo zvežemo v šope in jo obesimo (detelja, lucerna, solata, špinača, regrat itd.). Kadar krmimo race v izpustih s pomočjo paše, vrednosti te ne smemo precenjevati. Od celotnega obroka odpade na pašo v začetku približno 30 g, pozneje pa 50 g na žival dnevno.
Če uporabljamo pri krmljenju tudi ribnike in druge vode, prilagodimo temu tudi obroke. Sprva dajemo manj beljakovin kot sicer. Po štirih do petih tednih pa beljakovinski dodatek popolnoma opustimo.
Race se zelo rade igrajo z vodo in krmo. Posebna težava pri reji te vrste perutnine je ohranitev suhe stelje in preprečevanje raztrosa in mazanja krme.
Krmilniki in napajalniki morajo biti grajeni tako, da onemogočajo mazanje in polivanje. Race vodo na veliko polivajo. Da bi preprečili polivanje, dvignemo napajalnike na žične podstavke. Da ne bi stopale race neposredno v vodo, pokrijemo posode oz. napajalnike z žično mrežo, ki jim omogoča samo pitje. Krmilniki morajo biti izdelani tako, da race ne morejo stopati vanje. Biti morajo dovolj globoki. Pomagamo si lahko tudi s prostorsko ločitvijo napajalnikov in krmilnikov. Oddaljeni naj bodo vsaj 1 do 2 m drug od drugega. Tako onemogočimo racam hkrati jemanje vode in krme, kar povzroča izredno mazanje vode in krme.
Razmerje spolov pri plemenskih jatah naj bo 1 : 6 (to je na šest rac en samec). Na raco računamo 0,3 m2 talne površine v hlevu in še 1,5 m2 izpusta. Na tri race računamo eno gnezdo velikosti 35 X 50 cm X 40 cm (š : v : d). V času mirovanja (jeseni in pozimi) so žita in krompir poglavitna hrana. K temu dodajamo 7% do 10% beljakovinskega koncentrata.
Pred pričetkom nesnosti povečamo beljakovinski dodatek na 15 do 20 %. Za vlaženje mešanice lahko uporabljamo sirotko ali pa posneto mleko. Po končani sezoni nesnosti lahko povečamo tudi delež zelene krme.
Zgradba za race je lahko zelo preprosta. V poletnem času je lahko samo nadstrešje izdelano v obliki lope. Skrbeti moramo, da imajo živali dovolj sence, da ne bi prišlo do toplotnega udara.
V vrtu race dobro uničujejo polže in različne škodljive žuželke. Spustimo jih lahko le na prepustno, to je bolj peščeno zemljo. Paziti moramo, da izpust ni preveč naseljen, ker ga živali prehitro uničijo.
Za uspešno parjenje je pri pekinški raci zelo koristen bazen z vodo. V takem primeru pa rac ne smemo spuščati ven, dokler ne znesejo jajc, sicer se dogaja, da nesejo tudi v vodo in so tako jajca izgubljena.
Turško raco lahko redimo brez vode. Poskrbeti moramo le, da so napajalniki dovolj globoki, da si lahko nemoteno namaka glavo. Ob zaključku smo ugotovili da reja rac niti ni tako zahtevna, potrebno je le malenkost volje  |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
